Mednarodna strokovna delavnica v Varšavi

Posted by

Mednarodna strokovna delavnica, prirejena v okviru projekta »Protect our workers«, je
potekala 9. in 10. aprila 2019. Namen delavnice je bilo širjenje znanja evropske zakonodaje s
področja delegiranja delavcev.
Pregled Direktive 96/71/ES se je začel leta 2016 in končal junija 2018 s sprejetjem Direktive
957/2018/EU. Spremembe se nanašajo predvsem na 1. člen te direktive, v katerega so bili vključeni
tudi delavci, zaposleni pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela in kot podjemni delavci.
Glavno geslo je »enaka plača za enako delo«, kar jasno in pregledno določa pravila
določanja plač. To pravilo velja tudi za bruto plače, ki obsegajo delo v nadurah. Stroški namestitve
in potni stroški napotenih delavcev se ne vštevajo v plačo.
Države članice bi morale zagotoviti, da podjetja, ki na njihovem ozemlju zaposlujejo
napotene delavce, v skladu z načelom enake obravnave zagotavljajo pogoje zaposlitve, ki
upoštevajo naslednja določila zakonodaje in kolektivnih pogodb tiste države članice, v kateri
delavec opravlja delo: (a) maksimalen delovni čas in minimalen čas počitka; (b) minimalen plačljiv
letni dopust; (c) plača vključno z urno postavko za nadure; (d) varnost in zdravje pri delu; (e)
zaščitni ukrepi glede pogojev zaposlovanja nosečnic in žensk, ki so pred kratkim rodile, otrok in
mladostnikov ter enaka obravnava brez diskriminacije.
Udeleženci delavnice – predstavniki sindikatov iz Malte, Litve, Poljske, Romunije,
Slovenije, Srbije in ASITECO, ki zastopa Španijo, so poudarjali obstoječe razlike v nacionalnih
zakonodajah in davčnih sistemih glede minimalne plače in števila nadur. Vprašanje se nanaša na
uporabo kolektivnih pogodb na ravni podjetja, oddelka ali splošne pogodbe. Udeleženci so
pozornost obrnili na številne kršitve pravic napotenih delavcev: nizke plače, slabe bivanjske
razmere in napotovanje delavcev brez pogodbe o zaposlitvi ali brez obrazca A1.
Po mnenju udeležencev delavnice spremenjena Direktiva daje več možnosti za urejanje
pravic napotenih delavcev, ostane pa vprašanje konkurenčnosti podjetij iz manj razvitih držav in
razlaga pravila »enaka plača za enako delo«. Predpostavlja se, da bo to povečalo število t.i.
samozaposlenih, ki v resnici delajo kot delavci enega podjetja.
Ni na voljo statistik, čeprav je pomembno, da pristojne ustanove v državah članicah imajo
podatke o številu napotenih delavcev in v celoti uporabljajo direktivo iz leta 2014 (2014/67/EU).
Podatki o pogojih napotitve so najpogosteje na voljo na spletnih mestih ministrstev za delo,
delovnih inšpekcij in gospodarskih zbornic, združenj delodajalcev in sindikatov. Dobra praksa je
širjenje mreže in uporaba IMI (sistem za menjavo informacij na notranjem trgu), informacijskih
točk, ustvarjanje mrež sindikatov in širjenje svetovalne mreže, na kar kaže slovenski primer, uvedba
mediacij s strani delovnih inšpekcij, ki so udeležene pri sklepanju pogodb o napotitvi delavcev
(predstavnik ZSSS). Solidarna odgovornost za izplačilo plač je pomembna za delavce, začenši s
prvotnimi izvajalci, preko podizvajalcev vse do zadnjega subjekta v verigi kontraktnih storitev.
Pomembne so tudi pogodbe o medsebojnem priznavanju članstva med OPZZ (Poljska) in
nekaterimi sindikati v drugih državah članicah EU (sprejemnih državah) in možnost, da se napoteni
delavci iz tretjih držav včlanijo v sindikate in imajo možnost, da se organizirajo (ustanavljanje na
Poljskem sindikatov delavcev iz Ukrajine v okviru organizacijske zaščite s strani OPZZ).
Izziv v prihajajočem obdobju bo izboljševanje obveščanja družbenih partnerjev in samih
delavcev s posredovanjem informacij v njihovih maternih jezikih in preprečevanje kršitev pravic
napotenih delavcev, neplačevanja plač in nespoštovanje pogojev varnosti in zdravja pri delu. Veliko
težavo voznikov in delavcev v prometu je treba rešiti s svežnjem mobilnosti.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.