Mednarodna delavnica v Beogradu

Število napotenih delavcev trenutno znaša 2,5 milijona, čezmejnih delavcev pa 1,4 milijona. Obe
številki leto za letom stalno raseta. V tej skupini najdemo tako neusposobljene delavce kot tudi
izobražene, visoko kvalificirane strokovnjake. Ob rastočem povpraševanju po delovni sili ta oblika
zaposlovanja zagotavlja začasno opravljanje storitev v državah, v katere se delavci napotijo, ampak
lahko prispeva tudi k zlorabam, izogibanju izplačevanju plač, nepošteni konkurenci med
delodajalci, izogibanju davkom in kršitvam fiskalne politike. Napotovanje vsekakor vpliva na
delovne pogoje in položaj delavcev.
O tem smo izvedeli med mednarodno delavnico »Zaščitimo naše delavce«, ki je potekala 5. in 6.
marca v Beogradu v okviru projekta »Spodbujanje mednarodnega upravnega sodelovanja in
izboljšanje dostopa do informacij in svetovanja za napotene delavce«. Med srečanjem, ki so se ga
udeležili predstavniki sindikatov OPZZ (Poljska), Cartel Alfa (Romunija), ZSSS (Slovenija), GWU
(Malta), CGIL (Italija), LPSK (Litva), CATUS (Srbija) in ASITECO (Španija), je bilo ugotovljeno,
da nedavno spremenjena direktiva 957/2018, ki promovira načelo enake plače za enako delo, čeprav
nedvomno pomeni korak v pravo smer, je le izhodišče za nadaljnje aktivnosti in ne rešuje številnih
obstoječih težav, čeprav spodbuja pozitivne in konstruktivne aktivnosti sindikatov in družb.
Trenutne politične razprave in znanstveni spori se osredotočajo skoraj izključno na nevarnost
»socialnega dumpinga«, mednarodne goljufije na področju sistema socialne varnosti in selitev
delovnih mest. Žarišče spora so neusposobljeni napoteni delavci, ki se iz držav z nizkimi plačami
napotujejo v države, kjer so plače višje. Takšen ozek pristop je privedel k marginalizaciji uporabe
možnosti napotovanja delavcev in je vplivalo na odnos javnosti in evropskih in nacionalnih
političnih krogov. Le redko se poudarjajo koristi, ki izvirajo iz napotovanja delavcev v EU z vidika
matične in sprejemne države.
Zaradi pomanjkanja statističnih podatkov se moramo zanesti na podrobno analizo stroškov in koristi
napotovanja delavcev v EU in morebitnih »zmagovalcev« in »poražencev«. Napoteni delavci,
sindikati in ustanove, ki se ukvarjajo s to tematiko, ne razpolagajo s potrebnimi informacijami. Na
to kažejo npr. uvodni rezultati raziskave, opravljene v okviru projekta, ki so je je udeležilo 250
anketirancev iz osmih partnerskih držav.
Da bi lahko zaposlovanje napotenih delavcev v EU omogočalo doseganje »trojne zmage« (prinašalo
koristi gostujočim državam članicam, matičnim državam članicam in samim napotenim delavcem),
morajo imeti napoteni delavci, sindikati in ustanove, ki se ukvarjajo s tem področjem, zagotovljen
boljši dostop do informacij. Morali bi promovirati dobre prakse v mednarodnem sodelovanju in
socialni dialog na evropski in nacionalni ravni. Potrebno je tudi sodelovanje inšpekcijskih organov,
odgovornih za nadzor in menjavo informacij v zvezi s predpisi.
Udeleženci priporočajo: povečanje prisotnosti v medijih, boljše obveščanje javnosti in dostopnost
informacij v družbenih medijih, sprožitev kampanje, vključujoče tiskovne konference, in
spodbujanje dobrih dvostranskih praks in širjenje znanja o vlogi sindikatov pri zaščiti interesov
delavcev.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.